Veleposlaništvo RS Buenos Aires /Novice /
04.12.2009  

Skupno pismo šestih ministrov pred podnebno konferenco v Københavnu

V dneh pred konferenco ZN o podnebnih spremembah v Københavnu se človeštvo sooča s posledicami preteklih ravnanj. Znanstveno je dokazano, da na segrevanje ozračja vplivajo predvsem izpusti toplogrednih plinov, ki so rezultat človekovih aktivnosti. Obeti za prihodnost niso optimistični: zaradi vse višjih temperatur se bo pridelek v mnogih regijah precej zmanjšal. Prav tako se bo bistveno spremenila razpoložljivost vodnih virov: medtem ko bo na nekaterih območjih veliko pomanjkanje vode, bo dvig morske gladine hkrati ogrozil nekatera največja svetovna mesta in celo povzročil izgubo ozemlja ter tako pripeljal do mejnih sporov. Porušili se bodo celotni ekosistemi, od ledenikov do deževnega pragozda, veliko živalskim vrstam pa bo grozilo izumrtje. Nevihte, suše, požari in poplave bodo povzročili nepopravljivo degradacijo okolja in širjenje puščav, kar bo negativno vplivalo na varnost preskrbe s hrano in povzročilo množične migracije. 

Podnebne spremembe bodo najhuje prizadele države s skromnimi naravnimi viri in omejeno zmožnostjo prilagajanja. Še zlasti so na udaru manjše otoške države v razvoju, saj utegne dvigovanje morske gladine ogroziti njihov obstoj. Preventivni ukrepi so dragi, zato jih marsikatera od njih ni zmožna izvajati samain bi jim nujno morali zagotoviti finančno in tehnološko pomoč. 

Podnebne spremembe bi lahko hkrati zamajale politično stabilnost v že tako nemirnih regijah sveta, saj bodo skromni naravni viri povod za nova geopolitična nasprotja. Pomanjkljiv odziv na podnebne spremembe utegne tako prinesti nepredstavljive posledice. Ravno zato je v Københavnu ključnega pomena sprejetje dogovora za občutno zmanjšanje svetovnih izpustov toplogrednih plinov, s katerim bi segrevanje ozračja omejili na 2 °C, ob upoštevanju načela skupne, vendar različne odgovornosti, zmožnosti in razmer v posamezni državi. 

Soočanje s podnebnimi spremembami pa se ne bo zaključilo v Københavnu, saj so podnebne spremembe izziv celotni strukturi mednarodnega upravljanja. Mednarodne organizacije že zdaj čutijo pritisk zaradi kompleksnosti problematike in njenih posledic za politično in družbeno stabilnost, gospodarsko rast in razvoj ter trajnostno upravljanje z okoljem. Podnebne spremembe sicer lahko zaostrijo spore, toda sočasno prispevajo k sodelovanju, saj poudarjajo vse večjo soodvisnost sveta v boju s spreminjajočim se okoljem in s tem povezanimi varnostnimi grožnjami. Ravno na tem skupnem cilju bi lahko zgradili svet, v katerem bi bil večji poudarek na integraciji in sodelovanju. Zato je nujno, da v ta proces pritegnemo vse pomembne družbene skupine, še zlasti pa ženske. 

Meje med zunanjo in domačo politiko ne zamegljuje zgolj vse večja soodvisnost sveta, temveč tudi podnebne spremembe. Šest zunanjih ministrov manjših držav iz različnih regij se nas je zato sklenilo delovati skupaj v prid okolja in trajnostnega razvoja. Naše nacionalne politike vsebujejo ukrepe zoper podnebne spremembe in zrcalijo potrebo po usklajenih mednarodnih prizadevanjih.Vsaka država je nekakšna zelena točka znotraj svoje regije, vse točke pa so medsebojno povezane v učinkovito mednarodno mrežo. Prizadevamo si za trajnostno usmerjene politike, predvsem glede energije in vode. 

Naše države spodbujajo uporabo čiste energije, obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. Zelenortski otoki pospešujejo uporabo energije vetra in sončne energije. Pobuda Kostarike »Mir z naravo« si prizadeva za ogljična nevtralnost s trajnostno rabo naravnih virov. Islandiji je uspel prehod na rabo obnovljivih virov energije. Kljub omejitvam pri uporabi alternativnih virov energije je Singapur sprejel različne ukrepe za zmanjšanje izpustov, denimo z izboljšanjem energetske učinkovitosti. Slovenija si bo še naprej prizadevala za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in kakovostno uporabo biomase. Na podlagi vsestranskega pristopa v projektu Masdar so se Združeni arabski emirati zavezali k čisti energiji, energetski učinkovitosti, zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in usposabljanju strokovnjakov na področju pridobivanja obnovljivih virov energije in čistih tehnologij. Sinergija, ki bo izšla iz tolikih pristopov in vizij, bo neprecenljiva. 

Podnebne spremembe bodo resno prizadele obstoječe vodne vire. Voda,ki je ključen vir za pokrivanje osnovnih človekovih potreb, prav tako pa za družbeni in gospodarski razvoj ter ohranjanje ekosistemov, bo strateška dobrina prihodnosti. Danes se tretjina svetovnega prebivalstva dnevno srečuje s pomanjkanjem vode. Učinkovitost izrabe vode se lahko poveča s tehnološkimi izboljšavami, spremembami naših navad in boljšim gospodarjenjem z vodnimi viri. Ne moremo si več privoščiti, da bi naš odnos do vode ostal nespremenjen. 

Naše države se srečujejo z različnimi izzivi pri zagotavljanju oskrbe z vodo. Zelenortski otoki so povsem odvisni od dežja in razsoljevanja. Kostarika ima bogate vodne vire in s hidroelektrarnami proizvede več kot 70 odstotkov električne energije. Islandija pokriva 80 odstotkov vseh svojih potreb po energiji in pridobi skoraj 100 odstotkov električne energije s čisto energijo ter je tako med vodilnimi državami na svetu, ki za proizvodnjo toplotne in električne energije izrabljajo geotermalne vire. Singapur spodbuja razvoj membranske tehnologije, s katero bi visoko očiščene odpadne vode lahko vračali v vodne zaloge. Združeni arabski emirati se usmerjajo k zmanjšani porabi vode in bolj učinkoviti oskrbi. Raznolikost vodnih virov pa je Sloveniji omogočila učinkovit sistem za gospodarjenje s temi viri. Zato si bodo naše države prizadevale za širjenje svojega bogatega strokovnega znanja in izkušenj pri gospodarjenju z vodo, ki je eden od glavnih svetovnih izzivov. 

Naš planet je živo bitje z izjemno sposobnostjo prilagajanja in bo nedvomno preživel tudi brez nas. Vseeno pa naše okolje od nas zahteva temeljit premislek, da utremo pot domišljiji, ustvarjalnosti, iznajdljivosti in podjetnosti pri ustvarjanju sveta za prihodnje rodove. Pri iskanju trajnostnih rešitev je ključnega pomena, da se zavedamo razsežnosti okoljskih izzivov. 

Podnebne spremembe spreminjajo naš svet na več ravneh. Ukrepi posameznikov in skupin na lokalni in globalni ravni naj v celoti upoštevajo znanstvena dognanja, bodo drzno zastavljeni in temeljijo na načelu povezanosti in sinergije. 

Prav tako so nujne trdne zaveze na državni ravni. Izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in visoko tveganje, ki nam grozi, če se z njimi ne bomo spopadli, nam pri odgovornem sprejemanju politik ne puščajo druge izbire, kot da stopimo skupaj in ukrepamo čim bolj učinkovito in s čim večjo sinergijo. 

  • José Brito, minister za zunanje zadeve, sodelovanje in skupnosti, Zelenortski otoki

  • Bruno Stagno Ugarte, minister za zunanje in verske zadeve, Kostarika
    Össur Skarphéðinsson, minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Islandija

  • George Yeo, minister za zunanje zadeve, Singapur

  • Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, Slovenija

  • N.v. šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan, minister za zunanje zadeve, Združeni arabski emirati