Veleposlaništvo RS Buenos Aires /Slovenci v Južni Ameriki /Argentina /

Slovenci v Argentini

Slovenci v Argentini živijo tako rekoč v vseh argentinskih provincah, od Ognjene zemlje do severa Argentine. Živahna dejavnost slovenske skupnosti je omejena predvsem na področja strnjene naselitve Slovencev med katere štejemo predvsem območje Gran Buenos Airesa, Bariloch, Mendoze, Rosaria pa tudi Cordobe, Miramara, mesta Paraná in Tucumana.  

Po ocenah živi v Argentini med 30.000 in 35.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev, od katerih je okoli 4.000 slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Argentini. Priseljevanje Slovencev v Argentino lahko razdelimo v tri valove: pretežno ekonomsko emigracijo iz konca 19. stoletja in obdobja pred I. svetovno vojno, emigrante iz obdobja med I. in II. svetovno vojno ter politično emigracijo po koncu II. svetovne vojne.

Prvi Slovenci so v Argentino prispeli že v 70. letih 19. stoletja na podlagi dogovora med tedanjo Avstro-ogrsko monarhijo in Argentino. Potomci teh Slovencev so ustanovili Slovensko društvo Triglav v mestu Paraná v provinci Entre Rios. Društvo je z svojimi 150 člani primer »ponovnega odkrivanja« slovenskih korenin in iskanja vezi s staro domovino. Društvo dejavno  sodeluje z ostalimi slovenskimi društvi v Argentini, organizira tečaj slovenskega jezika in radijsko oddajo »Slovenski odmevi«.

Glavnina slovenskih izseljencev je v Argentino prispela v obdobju med obema vojnama, in sicer približno 25.000 posameznikov predvsem iz Prekmurja in Primorske. Ti izseljenci imajo svoje klube v Buenos Airesu (Triglav), v Gran Buenos Airesu (Bernal), v Rosariu (Triglav) in v Cordobi. Primorsko-prekmurska skupnost v Bernalu oddaja radijsko oddajo »Slovenija, …moja ljubezen«. Tudi Slovensko podporno društvo Triglav ima radijsko oddajo »Triglav, moj dom« in v prostorih društva organizira družbene prireditve. Med društva medvojnih priseljencev sodi tudi društvo Beneških Slovencev.  

Močnejša je dejavnost društev in organizacij »povojne« emigracije, ki se je na območje širšega Buenos Airesa naselila med leti 1947-49 in 1954-55 (skupaj gre za okoli 6.000 posameznikov). Močni sta skupnosti v Mendozi - kjer živi okoli 600 Slovencev - in v San Carlosu de Bariloche, kjer živi okoli 350 Slovencev, ki se zbirajo v Slovenskem planinskem društvu in so v Bariloche prenesli evropske poglede in izkušnje v zimskih športih, alpinizmu in turizmu. Majhna slovenska skupnost živi tudi v Miramaru.  

Povojna emigracija Slovencev je v Argentino prispela v strnjeni skupini, z velikim številom izobražencev in duhovnikov (80). Ob prihodu so se dobro znašli, solidarno sodelovali, si opomogli in z lastnimi sredstvi zgradili domove, ustanovili slovenske šole, organizirali pevske zbore, gledališke skupine, umetniške skupine, športna igrišča, sakralne objekte ipd.

Krovna organizacija povojnih emigrantov, Zedinjena Slovenija v Buenos Airesu, je dobro povezana s krajevnimi domovi in številnimi organizacijami na območju Gran Buenos Airesa (Zveza mater in žena, Fantovska zveza in Dekliška zveza). Osrednje glasilo je tednik Svobodna Slovenija, ki je leta 2008 praznoval 60. obletnico izhajanja v Argentini. Sobotno slovensko šolo, ki jo v krajevnih domovih vodijo prostovoljci, obiskuje skupaj 400 učencev. Sobotni Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka obiskuje okoli 100 dijakov.

V Buenos Airesu oddaja vsako soboto ob 13. uri radijska oddajata »Okence v Slovenijo« in radijska in televizijska oddaja »Slovenski kotiček«. Med pomembnejše publikacije povojnih migrantov sodita tudi mesečnik Duhovno življenje, ki ga izdaja Slovensko dušnopastirstvo v Argentini, in letna publikacija Meddobje, ki jo izdaja Slovenska kulturna Akcija.