Veleposlaništvo RS Buenos Aires /Kultura /

Kultura

Kulturni dogodki v organizaciji Veleposlaništva

Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu je skupaj z argentinsko založbo Barenhaus meseca novembra 2017 izdalo prevod klasične slovenske povesti Martin Krpan v kastiljščino. Knjigo je prevedla uveljavljena prevajalka Florencia Ferre, spremno besedo k prevodu je napisal pisatelj Boris Pahor. Predstavitev knjige je potekala v knjižnici Ricardo Guraldes v Buenos Airesu. Udeležilo se je je več kot petdeset predstavnikov slovenskih društev, prevajalcev, založnikov, predstavnica Italijanskega inštituta za kulturo in nekaj diplomatov.

Med 6. in 27. novembrom 2017 je bil na Univerzi CEMA v Buenos Airesu "Cikel slovenskega filma". Predvajani so bili slovenski filmi Vaje v objemu režiserja Metoda Pevca, Panika režiserke Barbare Zemljič in Nočno življenje režiserja Damjana Kozoleta.

10. novembra 2017 je izšla prva priložnostna poštna znamka iz nove serije znamk "Slovenci po svetu", ki jo je Pošta Slovenije v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu posvetila Slovencem v Argentini. Na ta dan je v rezidenci veleposlanice Jadranke Šturm Kocjan potekala svečana predstavitev znamke, ki jo je predstavil generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak.

13. oktobra 2017 je bil na filmskem festivalu Al Este del Plata, ki je posvečen slovanski filmski produkciji, predvajan film Nočno življenje režiserja Damjana Kozoleta, ki je prejel tudi nagrado za najboljšo režijo.

Poleg tega je meseca oktobra v mestu Cordoba, v prostorih Mestne občine, potekala razstava fotografij "Čutim Slovenijo", na kateri si je bilo mogoče ogledati 40 fotografij, ki prikazujejo slovensko pokrajino in slovensko kulturno dediščino.

Slovenska transmedijska umetnica Sara Božanić je imela 20. septembra 2017 odmeven nastop v okviru dogodka Mediamorfosis Transmedia v Centru za kulturo in znanost v Buenos Airesu.

Slovenska pianistka Marina Horak je imela v mesecu septembru 2017 več koncertov in mojstrskih tečajev. V soorganizaciji Veleposlaništva in Ministrstva za kulturo mesta Buenos Aires pa je 17. septembra 2017 potekal klavirski recital "Slovanski plesi in sanjarjenja" v Usina del Arte.

1. junija 2016 se je začel "Mesec Slovenije v Buenos Airesu", ki je ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in ob 200. obletnici neodvisnosti Argentine obeležil zgodovinsko kulturno vez med obema državama. "Mesec Slovenije v Buenos Airesu" sta soorganizirala Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu in mestna vlada Buenos Airesa. Otvoritev je potekala 9. junija, ko sta Veleposlanica RS Jadranka Šturm Kocjan in minister za kulturo mesta Buenos Aires otvorila razstavo fotografij "Čutim Slovenijo. Čutim 25."

V "Mesecu Slovenije" so se zvrstili številni drugi kulturni dogodki: enourna oddaja o slovenski klasični glasbi na Radio Nacional Clasica, "Dnevi slovenskega filma", multimedijska plesna predstava Othelo - Shakespeare v tangu in koncert Janeza Dovča in Boštjana Gombača v Usina del Arte. 25. junija je potekala ulična predstava "Buenos Aires praznuje Slovenijo", v okviru katere so se na Majski aveniji predstavila številna slovenska društva in gosti iz tujine in Slovenije.

Slovenski pianist Ivan Skrt je 2. septembra 2015 otvoril Mednarodni festival klasične glasbe Chopiniana in do zadnjega kotička napolnil dvorano palače Palacio Paz v središču Buenos Airesa. Naslednji dan je pianist Skrt nastopil v urugvajski koncertni hiši Teatro Solis, 10. septembra pa je turnejo zaključil v operni hiši Teatro Argentino v La Plati.

 

Majhno je lepo. In pametno.


Slovenija je odličen  cilj za doživetje Evrope v malem. Raznolike kulture se prepletajo na  majhnem prostoru zelene dežele med Alpami in Jadranom. Vrstijo se naselja pod griči s cerkvami in gradovi ter ob poljih s kozolci.  Prometne povezave so dobre, z avtomobilom  je praktično vse dosegljivo v dobri uri ali dveh.

Kulturna dediščina sega od unikatne, 60 tisoč let stare neandertalčeve piščali, najstarejšega glasbila na svetu, do dragotin, kakor je Vaška situla, ter do telefona oblikovalca Davorina Savnika, ki je razstavljen  tudi v MoMA v New Yorku. Slovenija hrani tudi najstarejše leseno kolo voza na svetu. Obiskovalec se lahko sprehodi ob antičnih najdbah, srednjeveških objektih, baročnih umetninah in art nouveau, ob izdelkih kroparskih kovačev ali klekljanih čipkah. Kulturo pa soustvarjajo pustna rajanja, sejmi ljudske ustvarjalnosti pa velikonočni Škofjeloški Pasijon in množične poletne prireditve na Lentu v Mariboru.

Mreža muzejev ohranja več sto obnovljenih gradov in dvorcev, pa tudi opuščene rudniške rove na UNESCOvem seznamu (v Idriji) ali pa Planinski muzej v Mojstrani. Pot miru povezuje prostore in muzeje Soške fronte iz prve svetovne vojne (mednarodno nagrajeni muzej 1. Svetovne vojne v Kobaridu), kar je opisoval Ernest Hemingway v romanu Zbogom, orožje.

Glavno mesto Ljubljana ponuja večino vsebin metropol, a na človeku prijazen način. Plasti dediščine nadgrajuje arhitekturni velikan Jože Plečnik (1872–1957), ki je ob arhitekturah na Dunaju in ob urejanju Prage večino svojega opusa namenil mostovom, cerkvam in palačam rodne Ljubljane. Tradicionalno in urbano jedro nove generacije plemenitijo v alt-art središču Metelkova mesto in v kulturni tovarni Rog. Po starem mestnem jedru vodijo označene kulturne poti, dosegljive peš ali s kolesom.

Simfonični orkestri in operno-baletna ansambla domujejo v Ljubljani in Mariboru. Mreža gledališč je razširjena po vsej državi, posamezne predstave pa pogosto in zelo uspešno gostujejo po Evropi in tudi širše, zlasti tiste, ki črpajo iz bolj avantgardnih estetskih pristopov. Tudi slovenski filmski ustvarjalci so redni gostje in pogosto tudi nagrajenci mednarodnih filmskih festivalov. Mednarodna bienala v Sloveniji sta posvečena grafiki in oblikovanju.. Kiparji vsega sveta so ustvarjali forme vive v Kostanjevici, Portorožu in na Ravnah, v Sloveniji deluje tudi več izjemnih fotografov..

Slovenska književnost, rojena 1550,  je svoj prvi umetniški vrh  dosegla z romantičnim lirikom Francetom Prešernom (1800–1849), nato pa z modernisti Srečkom Kosovelom (1904–1926), Edvardom Kocbekom (1904–1981) in Tomažem Šalamunom (1941–2014). Poezija je jedro dveh uveljavljenih literarnih festivalov, Vilenice na Krasu ter Dnevov poezije in vina na Ptuju.

Festivali vseh umetnosti in ciljnih javnosti so enakomerno razporejeni po vsej državi in letnih časih, seveda pa je gostota večja poleti. Festival Ljubljana vsako leto predstavi nekaj izjemno uglednih imen klasične glasbe, na obnovljenih gradovih so vrhunski koncerti stare glasbe. Raznolike prireditve so še v mediteranskem, Tartinijevem Piranu. Narodno-zabavno glasbo Avsenikov in drugih poslušajo po vsej Sloveniji pa tudi v drugih alpskih deželah. Marsikje je mogoče poslušati  različne žanre, denimo jazz (ljubljanski jazz festival je eden starejših v Evropi) ali na sotočju dveh gorskih rek v Tolminu odlična festivala heavy metala in punk-rocka.

Raznolika kultura je odličen razlog za obisk Slovenije: je butična, cenovno sprejemljiva in zlahka dostopna za neposredno druženje z ustvarjalci, ponuja pa vsebine za vse okuse in generacije.

Vabimo vas, da obiščete spletno stran: 
www.culture.si

Dobrodošli!