Veleposlaništvo RS Buenos Aires /Slovenci v Južni Ameriki /Brazilija /

Slovenci v Braziliji

Prvi Slovenci so v Brazilijo prispeli na podlagi mednarodne pogodbe med Italijo in Brazilijo o priseljevanju delavcev iz leta 1890. Na tej osnovi je v Brazilijo prispelo še istega leta okoli 150.000 Italijanov, med njimi številni primorski Slovenci. Priseljevanje Slovencev v Brazilijo je potekalo tudi  iz Avstro-ogrskega imperija. Glavnina slovenskih izseljencev je v Brazilijo prispela na prelomu 19. v 20. stoletje. 

Drugi val so sestavljali izseljenci iz obdobja med obema vojnama. Ocenjuje se, da je v Braziliji pred začetkom 2. svetovne vojne živelo do 20.000 Slovencev. Manjši in tretji val slovenskih izseljencev je v Brazilijo prispel v 50-tih in 60-tih letih 20. stoletja. V Braziliji opažamo tudi povsem novo zdomstvo iz časa po osamosvojitvi Slovenije.  

Največ Slovencev se je naselilo na območju države Sao Paulo, nekaj pa tudi v notranjosti Brazilije, kot na primer, v mesto Belo Horizonte. Slovence najdemo tudi po ostalih brazilskih mestih kot so Rio de Janeiro, Fortaleza, Salvador de Bahia in druga.  

Slovenski izseljenci v Braziliji so v obdobju 1931-1936 sodelovali v Jugoslovanskem podpornem društvu, v katerega so zahajali tudi Hrvati, Nemci in banatski Židi. Po 2. svetovni vojni so mnogi Slovenci sodelovali v Društvu prijateljev Jugoslavije, ki je po razpadu Jugoslavije prenehalo delovati.

Nekaj mesecev pred osamosvojitvijo Slovenije je skupina Slovencev v Sao Pualu v hiši Janeza Hlebanje ustanovila Zvezo Slovencev Brazilije. Člani se redno dobivajo dvakrat letno, za Božič in na Dan samostojnosti. Središče dogajanja že danes predstavlja hiša pokojnega Janeza Hlebanje, ki je bil tudi prvi častni konzul Republike Slovenije v Braziliji.  

V okviru Zveze Slovencev v Braziliji je občasno izhajalo glasilo Lipov list, še zmeraj pa deluje mešani pevski zbor in poteka pouk slovenskega jezika. Ocene o številu Slovencev v Braziliji se gibljejo med 1.000 in 5.000.